432 Hz in 440 Hz
432 Hz ali 440 Hz: kaj je komorni ton?
440 Hz je standard: dogovorjen leta 1939, leta 1955 sprejet kot priporočilo ISO in od leta 1975 določen kot standard ISO 16 — ne naravna konstanta. 432 Hz je druga, starejša uglasitev, ki se med drugim pripisuje Giuseppeju Verdiju. Nobena od obeh ni „boljša“ ali „bolj zdrava“ — le drugače uglašena. Radio 432 naredi razliko slišno in ti pusti izbrati.
440 Hz: standard
Da bi orkestri po svetu zveneli skupaj, je potreben skupni referenčni ton. Maja 1939 so se predstavniki Francije, Nemčije, Nizozemske, Italije in Anglije sestali v stavbi BBC v Londonu in se dogovorili za 440 Hz za komorni ton a'. Leta 1955 je Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) prevzela ta rezultat kot priporočilo R 16, leta 1975 je iz tega nastal še danes veljavni standard ISO 16. 440 Hz torej ni naravna konstanta — temveč standard, o katerem so se dogovorili mednarodno.
432 Hz: druga, starejša uglasitev
432 Hz je mogoče izpeljati računsko: če ton c postavimo na 256 Hz (potenca dveh, „znanstvena uglasitev“, opisana leta 1713 pri Josephu Sauveuru) in računamo s pitagorejsko veliko sekso (27:16), dobimo za a' natanko 432 Hz. Uglasitev se med drugim pripisuje Giuseppeju Verdiju: leta 1859 je Francija z zakonom predpisala „diapason normal“ 435 Hz, da bi zavrla takrat močno naraščajočo orkestrsko uglasitev in obvarovala glasove pevcev. Verdi se je leta 1874 pri svojem Rekviemu držal teh 435 Hz, kasneje pa je v pismu izrazil rahlo naklonjenost do 432 Hz — od tod ime „Verdijeva uglasitev“. To ni dokaz, da 432 Hz zgodovinsko izhaja iz te izpeljave; račun le kaže, da se obe številki ujemata.
Kaj je merljivo, kaj je pripis
Merljiva je višina tona sama: razlika približno 32 centov, razmerje 54/55. Zgodbe, kot je „432 Hz kot frekvenca vesolja“ ali kot mera piramide v Gizi, najdemo na internetu, ne pa v preverljivih virih — enako velja za trditve, da je 432 Hz bolj pomirjujoč ali bolj zdrav kot 440 Hz: za to ni nobenega znanstvenega dokaza. Kar ostane, je tvoj lastni poslušalski vtis. Radio 432 ničesar od tega ne trdi, temveč ti pusti, da sam primerjaš: preklopi, poslušaj, odloči se.
Kaj je cent
Cent je merska enota, s katero glasbeniki in akustiki izražajo razlike v višini tona — ne v hertzih, ker razmiki v hertzih zvenijo različno veliki glede na lego tona. 100 centov je po definiciji polton, 1200 centov oktava; lestvica je logaritemska, tako kot zaznava sluh sam. 1 cent sam zase je komaj slišen. Razlika med 440 Hz in 432 Hz znaša približno 32 centov — malo manj kot tretjino poltona.
Ti imaš glasovalno pravico
Radio 432 nenehno posluša in meri, kako je uglašena glasba, ki jo poslušaš. Omogoča ti preklapljanje med izvirnikom in 432 Hz. Nobena od obeh uglasitev ni boljša — le izbira.
Viri
- Komorni ton — Wikipedija: o londonski konferenci leta 1939 in standardizaciji kot ISO 16.
- ISO 16:1975 — Acoustics: Standard tuning frequency (Standard musical pitch). Mednarodna organizacija za standardizacijo.
- Concert pitch — Wikipedija (v angleščini): o francoskem „diapason normal“ iz leta 1859 in Rekviemu Giuseppeja Verdija iz leta 1874.
Nazadnje preverjeno: 4. oktobra 2026